Kamnolomi po Sloveniji zastrupljajo naše otroke.

Posledice življenja ob kamnolomih in arogance slovenskega Ministrstva za okolje in prostor so presegle vse meje. Ko je potrebno ukrepati in ljudem zagotoviti varnost in pravico do čistega zraka, pogostokrat naletijo na zaprta vrata. Opekline oči, grla, dihal, bolečine pri dihanju, vnetje sinusov, slabost, bruhanje, nezavest, nespečnost in razvoj pljučnega raka so resne posledice strupov ob kamnolomih. Eksplozivi, ki se uporabljajo na sto tisoče ton, so za Slovensko ministrstvo za okolje povsem brezpredmetni. Spoznajte, kako se lahko zaščitite, kljub malomarnosti in ignoranci državnih institucij na račun mastnih zaslužkov, ki jih na drugi strani plačujejo naši otroci.

okolje in onesnaženost zraka

Kamnolomi so povsod po svetu resna grožnja za bližnje prebivalce, ljudje pa pogostokrat verjamejo, da gre le za problem prašnih delcev. V resnici kamnolomi predstavljajo največjo nevarnost zaradi uničenja mikroklime in ekosistemov, saj s svojo dejavnostjo ne obdelujejo le ekstrahiranja naravnega bogastva, temveč zato uporabljajo smrtno nevarna sredstva, ki so namenjena vojski. Ker se je na nas obrnilo nekaj posameznikov iz občine Dobrepolje že pred leti, kjer deluje kamnolom Predstruge, smo se odločili, da pripravimo članek, kjer boste spoznali kakšne so resnične posledice in nevarnosti vseh kamnolomov v Sloveniji, predvsem kakšne zdravstvene zaplete nam lahko prinesejo, če živimo v njihovi bližini.

Kamnolomi, kjer ni rednega državnega nadzora v smislu monitoringa oziroma kontrole škodljivih snovi v ozračje, v povprečju prekoračujejo dovoljene vrednosti emisij v zraku tudi za več kot 3000-krat kot bomo kasneje spoznali. Največja nevarnost pa je dejstvo, da se ljudje mnogokrat ne zavedajo, od kje izvirajo njihovi zdravstveni problemi in jih mnogokrat pripisujejo drugim pojavom, ki v resnici nimajo nikakršne realne podlage. Zato tudi verjamemo, da se v Sloveniji pogostokrat dogaja, da so ljudje napačno diagnosticirani. Kamnolom Predstruge ima v Sloveniji prednost, tako kot verjetno tudi ostali kamnolomi, po ogorčenih domačinih, ki so sporočili, da so za ukrepanje inšpekcijskih služb izgubili upanje. Težava je v tem, da zakon v Sloveniji odlično ščiti največje in najbolj nevarne onesnaževalce.

Kamnolomi v povprečju prekoračujejo dovoljene vrednosti emisij za več kot 3000-krat

Raziskava, ki so jo opravili leta 2017 pri kamnolomih, kjer uporabijo letno približno 50.000 ton eksploziva imenovanega amonijev nitrat, je pokazala prekoračene vrednosti dušikovih oksidov za več kot 3000-krat, kar je več kot 500 ppm NOx. Poenostavljeno povedano, kamnolomi, kjer ni državnega nadzora nad emisijami, lahko brez slabe vesti prekoračujejo vrednosti vseh strupenih snovi povsem poljubno. Poleg omenjenih plinov pa so bile v raziskavi ugotovljene tudi druge vrednosti, ki so močno presegale dovoljene meje, vendar pa smo se v tem članku osredotočili ravno na tiste, ki jih ne moremo očistiti s pomočjo naravnih metod in se je zato potrebno v skrajnih primerih tudi preseliti na drugo območje. (1)


Slovensko Ministrstvo za okolje in prostor le še na papirju

Kakšna je torej politika slovenskega Ministrstva za okolje in prostor, da občanom zagotovi varno življenje in pravico do neoporečnega zraka?

Sodeč po vsem gradivu, ki smo ga prejeli na vir modrosti, nikakršna. Eden izmed naših bralcev, ki se aktivno bori za pravico, nam je zaupal, da je prvo prijavo na slovensko Ministrstvo za okolje in prostor poslal že leta 2018. Na njo je čakal približno leto dni, kjer so mu sporočili le, da je vse v skladu z zakonom. Ker je seveda želel dokaze, pa se je situacija zakomplicirala. Kot nam je sporočil v pismu, je Inšpektorat za okolje in prostor preusmeril svojo malomarnost na drugi inšpektorat z navedbo, da oni ne opravljajo meritev emisij, ki jih je zahteval. Vse, kar so bralcu zagotovili pa je, da so preverili dokumentacijo in dovoljenja podjetja KPL d.d., ki upravlja kamnolom Predstruge. Prejeli smo tudi vse dokaze s strani ministrstva in njihove odgovore ter prav tako fotografije prekoračitve emisij, ki so bile izvedene z amatersko opremo, ki jo lahko kupi kdorkoli. Na prodajnem trgu so na voljo naprave za merjenje plinov kot so amonijak, dušikovi oksidi, žveplo in ogljikovodiki, njihova cena pa se vrti okoli 200 evrov za posamezne vrsto plina. Zato lahko vsakdo, ki želi preverite realno stanje, kupi takšno napravo, da se o tem prepriča tudi sam. Kot so nam povedali nekateri bralci, s tem ne bi dosegli ničesar, ker ne gre za uradno meritev, ki bi bila verodostojen dokaz pri uveljavljanju njihovih pravic. Vendar pa bi le dokazali prekoračitve, katere našo Ministrstvo za okolje in prostor ne zanimajo.

Vprašanje, kako je mogoče, da pošten državljan Slovenije mora čakati na nujen problem zaradi ogrožanja vsesplošne nevarnosti vseh ljudi zaradi prekomerne onesnaženosti zraka več kot leto dni? Ker tudi po tem času, ni bilo z državne strani potrjenih nikakršnih dokazov, da so preverili stanje pri kamnolomu Predstruge, pa se vprašamo, kako si javna institucija lahko dovoli, da pusti občane v takšnih razmerah in nedovoljenih mejah, ki imajo resne zdravstvene posledice?

Zaradi želje po anonimnosti prijaviteljev ne bomo objavljali določenih dokazov. Namen je, da slovenska javnost ve, kaj lahko sploh pričakuje od slovenskega Ministrstva za okolje in prostor. Ker je bila naša država obveščena o onesnaženosti zraka, je zanimivo, da so dobili vse potrebne podatke, prav tako za katere sporne pline gre, vendar se zato niso odzvali. Vsekakor smo prepričani, da se bodo ljudje na tem območju verjetno borili, dokler ne bodo dosegli pravice s tem, da se dokaže resnica in doseže pravica do neoporečnega zraka. To je samo dokaz, da je naši državi povsem vseeno, kako živijo otroci in trpijo za kroničnimi boleznimi dihal prav zaradi njene malomarnosti.

strupi zaradi kamnolomov

Odgovor nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil spodbuden, saj je potrdil vsesplošno znana dejstva o škodljivosti kamnolomov, kjer ni državnega nadzora: “Kamnolomi v okolico res sproščajo različne škodljive snovi (delce različnih velikosti in sestave, ter različne škodljive pline). Kamnolomi so še viri hrupa, ki lahko tudi škodljivo vpliva na zdravje. Pri razbijanju kamnin pa se uporabljajo različni eksplozivi (med njimi tudi amonijev nitrat in se njihovi ostanki (delci ter razgradni produkti) lahko nahajajo v ozračju. Po podatkih iz literature vdihavanje amonijevega nitrata iritira sluznice dihal, povzroča pljučni zastoj, kašelj in težko dihanje, ter kisli urin. Vdihavanje visokih koncentracij amonijevega nitrata povzroča sistemsko acidozo in abnormalni hemoglobin. Bilo je ugotovljeno, da delavci v proizvodnji amonijevega nitrata pogosto zbolevajo za kroničnim bronhitisom in okvarami živčnih korenin. Nitratne soli se lahko v telesu reducirajo v nitrite, kar lahko vpliva na nastanek cianoz. Zaužitje visokih koncentracij amonijevega nitrata lahko povzroči gastritis, bruhanje ali drisko, krvne motnje in znižanje krvnega pritiska. Pri segrevanju razpade amonijev nitrat na vodo in didušikov oksid (N2O), lahko pa se tudi sprosti amonijak, dušikova kislina in dušikov dioksid. Z močnim inicialnim vžigom pa razpade na vodo, dušik in kisik.” Odgovor dr. Viviane Golja, ki ga je naš bralec prejel, opozarja na dolgoročne posledice za zdravje vseh ljudi.

Pred kamnolomi nimamo naravne zaščite. Državna regulativa v Sloveniji ne obstaja.

Za zaščito svojega lastnega zdravja je pomembno vedeti, kaj nas pri kamnolomih zastruplja in kaj lahko storimo, da se pred tem zaščitimo. Kot prvo, je potrebno vedeti, da so največje koncentracije prepovedanih plinov ravno v skupini dušikovih oksidov in amonijaka. Pri uporabi strupenega eksploziva, se večji del teh snovi ne razgradi, zato povzroča hude poškodbe tkiv. Ob njegovi uporabi nastajata najbolj škodljivi vrsti plinov, to so dušikovi oksidi in amonijak. Za slednjega vemo, da v visokih koncentracijah povzroča opekline dihal, oči in drugih respiratornih predelov ter prav tako iritacijo kože. Prav tako, pa slabost, ki vodi v slabokrvnost in na koncu tudi vrtoglavice, omotičnost in v skrajnih primerih nezavest ali smrt zaradi zastrupitve.

Kar pa je posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da se tovrstni plini, tudi po prenehanju dela v kamnolomih ne bodo preprosto očistili sami od sebe. Narava, ki deluje le v toplih obdobjih intenzivno lahko s pomočjo bakterijske razgradnje in ultravijoličnega sevanja sonca do določene mere očisti strupe v zraku, vendar zato potrebuje v povprečju vsaj leto dni, v nekaterih primerih pa tudi od 5 do 30 let, odvisno od velikosti kamnolomov in količine uporabljanega amonijevega nitrata. Zato se onesnaženost zraka po dežju ali vetru ne zniža temveč lahko še dodatno poveča zaradi pritoka amonijaka in dušikovih oksidov iz področja kamnolomov ter prav tako mešanic ostankov ostali snovi kot so svinec, kadmij, nikelj in drugih prašnih delcev.

Za popolno razgradnjo in očiščenje zraka pri tako visokih odmerkih strupenih plinov so ključnega pomena bakterijske kulture, ki razgrajujejo amonijak in dušikove okside. Prav tako pri tem pomaga sončno sevanje, ki s celotnim ultravijoličnim spektrom dodatno razgrajujejo omenjene pline. Vendar je zato potrebno veliko časa. Vsi pa dobro vemo, da se pozimi narava ne čisti, zato so v tem času posledice dela v kamnolomu še toliko hujše. Najbolj so na uradu tisti, ki so na te snovi neodporni, to so otroci, starejši in tisti, ki imajo slab imunski sistem. Dokazi za ekstremne prekoračitve se najbolj enostavno lahko izmerijo ravno v zimskem času, saj tudi upravitelji kamnolomov ne morejo zamaskirati svoje škode, ki so jo povzročili okolju. Problem zaradi hudih zastrupitev in odpovedi notranjih organov pa je najbolj viden pri tistih posameznikih, ki te strupe koncentrirajo v pljučih več mesecev ali let.

Če bi dela v kamnolomu popolnoma ustavili, bi narava potrebovala po raziskavah minimalno leto dni, da bi bilo ozračje neoporečno.

Kako si lahko pomagamo?

Omeniti je potrebno, da se dušikovi oksidi ponavadi pojavljajo v mestih zaradi avtomobilskih izpustov, vendar so njihove vrednosti povsem zanemarljive v primerjavi s koncentracijami, ki so bile izmerjene v kamnolomih in njihovi bližini. Avtomobili s pomočjo katalizatorjev že pretvarjajo dušikove spojine, medtem kot pri eksplozivih tega ni. Zato lahko prebivalci že v nekaj mesecih razvijejo bolezni, ki se v nekaterih primerih lahko končajo tudi s pljučnim rakom.

Sami si v teh območjih ne moremo pomagati drugače kot da se odločimo za selitev. Če pa te možnosti seveda nimamo, potem lahko upoštevamo določena navodila, ki nam lahko vsaj deloma omilijo bivanje. Vsekakor pa ne bomo naredili prav dosti na področju izboljšanja zraka. Priporočljivo je, da zračimo le enkrat, nato pa notranji zrak očistimo s pomočjo čistilnikov zraka, ki vsebujejo oglene, HEPA in antibakterijske filtre. Vendar pa nam omenjene naprave ne bodo pomagale očistiti plinov kot so dušikovi oksidi in amonijak Morda bodo le zmanjšali njihove koncentracije za nekaj odstotkov, odlično pa odpravili vse ostale prašne delce in alergene. Poleg tega naj imajo čistilniki zraka tudi prisotne ionizatorje zraka, ki pomagajo odstraniti nakopičene bakterije in viruse, ki krožijo v zraku. Ravno plini na bazi dušika, ki so produkt človeškega pohlepa na račun državne ignorance glede neizvajanja monitoringa, pa so glavni vzrok za hude zdravstvene zaplete, ki lahko dolgoročno privedejo do razvoja pljučnega raka. Zastrupitev s temi plini je glavni razlog, da imajo delavci v kamnolomih v povprečju respiratorne bolezni v 60% že pri 50 letih. Prav tako nekateri delavci trpijo za poškodbami oči in dihal ter v manjši meri poškodbami kože. Zavedati pa se moramo, da delavci ne živijo ob kamnolomih 24 ur, temveč opravljajo svoje delo le podnevi, prebivalci pa zaradi njihove dela vdihavajo strupe 24 urno več let.

opeklina dihal in oči

Pline kot so dušikovi oksidi in amonijak lahko odstranimo na umeten način, tako da si poiščemo absorberje, ki vežejo nase omenjene pline, vendar teh ne moremo kupiti na slovenskem trgu. Kolikšen pa je njihov dejanski učinek in ali imamo od njih sploh kakšne koristi, ne moremo trditi. Dušikove okside lahko do določene mere nevtraliziramo s pomočjo takoimenovanih UVC luči, ki sevajo ultravijolično svetlobo tipa C. Pri tem se moramo zavedati, da gre za obliko fotokatalizacije, ki sterilizira zrak s pomočjo UVC sevanja in pri tem razbija atome vseh snovi, ki so prisotne v zraku. Vendar pa so te luči zelo nevarne za naše oči, zato jih je potrebno vgraditi v zračnike ali druge primerne škatle, tako da nimajo neposrednega stika z nami. Priporočljivo je, da luči vklapljamo in izklapljamo na daljavo. Potrebno je, da se vedno umaknemo iz prostora, ki ga želimo očistiti za toliko časa, dokler imamo luči vklopljene. UVC svetloba zelo učinkovito razbije molekule v zraku, tako da lahko dobro preprečimo njihov korozivni oziroma kislinski učinek. Vendar pa kljub temu prisotnost dušikovih spojin še vedno ostane v prostoru, kar vpliva na slabost, vrtoglavice in v skrajnih primerih nezavest. Lahko si pomagamo tudi s pralniki zraka, ki nato vse razpadle delce absorbirajo v vodo. UVC svetloba, ki je v sestavni del naravnega sončnega sevanja, prodira v vse vrste snovi in razbija atome molekul, zato se ponavadi uporablja za sterilizacijo zraka ali vode.

V primeru, da bi želeli popolnoma očistiti zrak vseh škodljivih snovi, bi morali vaš dom spremeniti v laboratorij. Prav tako bi morali redno zapravljati denar za nadomestne filtre in plačevati dodatne stroške za električno porabo energije. V nobenem primeru pa ne bomo dosegli niti približno ne čistega zraka kot če gremo preprosto na drugo varno območje.

Če bi nekdo iz drugih krajev prišel na obisk v bližino kamnoloma ne more opisovati, da gre za velike spremembe, saj bi moral živeti na tem območju več dni, da bi občutil poslabšanje razmer. Ker se koncentracije plinov na bazi dušika in drugi prašni delci kopičijo v notranjih organih in pljučih počasi, pa se zato pojavijo prikrite bolezni po več mesescih, za katere vemo, da imajo svoj vzrok, ki ga naše zdravstvo ne more analizirati, ker zato nima ustrezne tehnologije. Vzrok pa imajo namreč na dlani.

Kamnolomi, kjer ni državne regulative, v povprečju
prekoračijo vrednosti dušikovih oksidov za več kot
3000-krat, kar je več kot 500 ppm dušikov oksidov.

Če na kratko povzamemo, potrebujemo za čiščenje zraka običajne čistilnike zraka s hepa in oglenimi filtri, čistilnike ki imajo fotokatalizacijo s pomočjo UV-C svetlobe in pralnike zraka, ki določene delce absorbirajo v vodo. Ker ne moremo redno zračiti, je v tem primeru pomembno, da temperaturo in vlago lahko prilagajamo le s pomočjo klimatske naprave in razvlaževalnika zraka. Čeprav so stroški za nakup teh naprav visoki, dobro vemo, da bi zdravje vsakega posameznika moralo biti na prvem mestu. Zato je smotrno, da se takšne investicije odločimo, če želimo vsaj delno zmanjšati škodo, ki jo povzročajo upravitelji kamnolomov.

Novost pa so absorpcijske ammosorb vreče, ki nase vežejo amonijak v zraku. To so izdelki narejeni iz posebnih materialov, ki imajo sposobnost regeneracije. Preprosto namestimo vrečo blizu ventilatorjev ali kroženja zraka v sobi. Po določenem času jih lahko ponovno uporabimo. Namenjene so uporabi do 10 let. Vse, kar je potrebno, da se vreča regenerira in ima popolno sposobnost absorpcije je, da jo namestimo v mikrovalovno pečico in s tem uničimo amonijak. Ammosorb vreče lahko kupite preko nemškega amazona, dostava pa traja ponavadi približno tri tedne. Njihov namen je absorpcija amonijaka v hlevih in drugod. Bralec, ki je poskušal rešiti svoj problem, je dejal, da naj bi pomagale za približno 60% pri izboljšanju zraka in zmanjšanju iritacije oči, sinusov in dihal.

Kot smo ugotovili naravne zaščite pred strupi, ki kamnolomi spuščajo v zrak ni. Dež, ki vsebuje dušikove okside tvori v zraku dušikovo kislino. Tako veter, dež kot sončno sevanje zahteva veliko časa, da se narava lahko ponovno očisti do neoporečne stopnje. V povprečju traja proces naravnega očiščenja zraka pri kamnolomih od 1 do 5 let, odvisno od velikosti kamnoloma in količine ton porabljenega amonijevega nitrata. Problem nastane zato, ker so prekoračene dovoljene meje teh vrednosti, ki jih v slovenski zakonodaji po gradivu sodeč, sploh nimajo opredeljenih, denimo za amonijak. Če bi sredi Ljubljane upravitelj kot je KPL želel sprostiti 100.000 ton amonijevega nitrata, bi verjetno poslanci zakon sprejeli v 24 urah. Ker pa gre za redko naseljene vasi po Sloveniji, jim je vseeno, če nekaj otrok trpi za resnimi posledicami njihove malomarnosti vse svoje življenje.

Druga novica, ki smo jo izvedeli pa je podatek, da v Sloveniji kljub toliko akreditiranih podjetjih za merjenje emisij, večina, z izjemo dveh, ne opravlja nikakršnih merjenj imisij dušikovih oksidov v zraku, temveč le emisije pri izpustih. To pomeni, da v Sloveniji obstajata le eno ali dve podjetji, ki opravljata tovrstne meritve, katere pa zahtevajo več tisoč evrov. Vprašajmo se, kako je mogoče, da država načrtno molči in natančno poskrbi, da so največji onesnaževalci močno zaščiteni?

Zakaj država tudi našim prijaviteljem ni posredovala dokaze o imisijah kamnoloma Predstruge? Njena dolžnost je, da ima vsak državljan pravico, da ve kakšen zrak vdihava. Sklepamo, da niso bile opravljene nikakršne meritve za omenjene pline, ki vemo, da so najbolj prikrit vzrok za razvoj kroničnih oblik respiratornih bolezni. Žalostno, da se milijoni evrov dobička vrnejo v milijonih evrov izgube za nedolžne otroke, ki živijo v teh območjih. V Sloveniji tako upravitelji kamnolomov mastno služijo na račun ireverzibilne škode, ki jo povzročijo nedolžnim. Posledice bodo nekateri trpeli vse življenje, večina med njimi pa vzroka sploh ne bodo poznali. Moramo poudariti, da ni krivo delo v kamnolomih ali sama uporaba eksploziva, temveč goljufije na račun prekoračitve vseh meja, ki nastanejo samo pri tistih kamnolomih, kjer država ne omejuje njihovega dela z nadzorom imisij. To pomeni, da lahko nekdo uporabi tudi do 10-krat več eksploziva v enem letu kot bi ga dejansko smel, da z njim ne bi povzročil prekoračitve meja in s tem zastrupljal krajane.

Dušikovi oksidi in amonijak. Strup za naše otroke, ki vodi v razvoj kroničnih bolezni

Pri uporabi eksplozivov amonijevega nitrata v kamnolomih kot smo omenili nastajajo strupeni plini kot so dušikovi oksidi in amonijak. Poleg omenjenih je prisotno še vrsto drugih strupov in škodljivih prašnih delcev ter škodljivih kovin, vendar pa so najbolj nevarni plini na bazi dušika, ker so v vodi praktično netopni z izjemo amonijaka. V deževnem vremenu se amonijak veže na vlago v zraku in tako še dodatno draži sluznice in dihala, ker se prilepi na vse sluznice. Najbolj pogosto ljudje občutijo posledice tako, da jih pečejo oči. Potem pa sledijo še ostali znaki kot so slabost, otežkočeno dihanje, bolečine v prsnem košu, nespečnost in kronično utrujenost. Zato se ljudem v deževnem vremenu zdravstveno stanje lahko izjemno poslabša. Običajni čistilniki zraka teh plinov žal ne morejo očistiti. Težava je v tem, da so plini na bazi dušika brezbarvni. Ljudi, ki so zastrupljeni, prepoznamo s tem, da pregledamo njihove oči. Kronična vnetja respiratornih predelov so najbolj pogost indikator. Ponavadi bi morale biti beločnice bele, pri takšnih zastrupitvah pa se po daljšem obdobju spremeni barva v rumeno ter kaže znake pordelosti zaradi vnetja. To je prvi indikator, ki jasno kaže, da se koncentracije dušikovih spojin in jedkih snovi kopičijo na občutljivih tkivih. Drugi indikator pa je sprememba zaznave okusa, ki spremlja pekoče občutke v grlu, sinusih in pri bolj občutljivih ljudeh tudi na koži. Po daljšem časovnem intervalu pa se bivanje na teh območjih lahko prelevi v kronične glavobole, slabosti, bolečine v prsnem košu, bruhanje in razvoj pljučnega raka.

dusikovi oksidi

1. Dušikovi oksidi (nitrogen oxides) imenovani tudi NOx imajo neposredne in posredne učinke na zdravje ljudi. Vendar niso tako škodljivi kot visoke koncentracije amonijaka. Lahko povzročijo hude poškodbe respiratornih predelov kot so dihala. Prav tako predstavljajo vzroke za glavobole, kronično zmanjšano delovanje pljuč, poškodbe oči, slabosti, korozija zob, v nekaterih primerih tudi kronična vnetja sinusov, pojav astme in razvoj raka. Vrtoglavice povezane s slabostjo so glavni vzrok zastrupitve z amonijem. Prav tako vplivajo posledično na zasičenost krvi s svojo toksičnostjo, kar se kaže predvsem v obliki anemije, ki lahko vodi v nastanek avtoimunih bolezni kot so sarkoidoza.

amonijev nitrat

Vse je odvisno od tega, kakšne so koncentracije teh snovi v zraku. Žal pa se Slovenija ne zanima za območja, ker bi morali biti merilniki nameščeni permanentno za čas delovanja kot so kamnolomi. Razdalja onesnaženosti zraka kamnolomov ponavadi obsega nekje približno do 7 kilometrov, največje koncentracije pa dosega do 2-eh kilometrov in potem z razdaljo upada.

Poleg škode, ki jo trpijo ljudje na račun države, so kamnolomi, ki nimajo državne regulative glavni vzrok za popolno uničenje ekosistema in mikroklime, na katere se zanašajo v vodi in na kopnem, ter povzročijo veliko škodo živalim in rastlinam. Pri nereguliranih kamnolomih se koncentracije v povprečju prekoračujejo za več kot 3000-krat predvsem na področju dušikovih oksidov. Glavni razlog niso prašni delci, temveč uporaba eksploziva v več 100.000 tonah, imenovanega amonijev nitrat, ki ga uporabljajo v pakiranjih po 25 kg. Tako odrasli kot otroci so primorani vdihavati njihove strupe 24-urno, sprehodov v naravi si človek ne more več zamisliti. Tovrstne kemične vreče belega prahu so ključni vzrok za toliko prikritih bolezni in drugih zdravstvenih zapletov.

strupene snovi

Pri uporabi eksploziva nastanejo visoke koncentracije dušikovih oksidov in amonijaka v zraku. Zato bomo spregovorili še o drugi vrsti plina, ki je zlasti nevaren za starejše in otroke.

2. Amonijak (NH3) je jedka, brezbarvna snov, ki močno povzroča opekline vseh sluznic ter občutljiva tkiv kot so oči. Posledice učinkov so odvisne od bližine izpostavljenosti, odmerka in trajanja izpostavljenosti. Izpostavljenost visokim koncentracijam amonijaka v zraku povzroči takojšnje izgorevanje oči, nosu, grla in dihalnih poti in lahko povzroči celo slepoto, poškodbe pljuč ali smrt. Spremembe okusa so jasen razlog za počasno zastrupitev z amonijakom. Vdihavanje nižjih koncentracij lahko povzroči kašelj in draženje nosu in grla. Dolgoročno izpostavljenost in požiranje amonijaka pa lahko povzroči opekline v ustih, grlu in želodcu. Stik s kožo ali očmi s koncentriranim amonijakom lahko povzroči tudi draženje in opekline. Ravni amonijaka v zraku so resna grožnja. Vendar pa lahko že nizka vsebnost amonijaka škoduje nekaterim z respiratornimi boleznimi kot je astma in drugim občutljivim osebam. Amonijak lahko že okusite v vodi s koncentracijo približno 35 ppm.

posledice amonijaka

Ker so dušikove spojine v vodi slabo topne oz. določene vrste netopne, so potrebni skrajni ukrepi kot so selitev na drugo območje. Na trgu žal ne obstaja naprave s katero bi lahko učinkovito nevtralizirali škodljivih posledic eksploziva, vendar lahko le nekoliko omilimo situacijo, vendar je z vidika kakovosti zraka skoraj brezpredmetna. Zanimivost, da v Sloveniji denimo niti v zakonu nimamo opredeljeno dovoljene meje za amonijak v zraku, povedano preprosto, vsakdo lahko z njim onesnažuje in zastruplja okolico brez slabe vesti.

Tihi ubijalec. Vzrok za nastanek avtoimunskih bolezni. Skriti obraz dušikovih oksidov.

Tudi če sta dušikov monoksid (NO) in dušikov dioksid (NO2) razvrščena kot reaktivne vrste dušika, so njihove značilnosti zelo različne, kar kaže na njihovo raznoliko vedenje in reaktivnost. Na primer, topnost dušikovega monoksida je zelo nizka, dušikove dioksid denimo pa je v vodi zelo reaktiven, kar ima za posledico tvorbo HNO2 in HNO3, dve različni vrsti dušikove kisline.Prepustnost obeh spojin je tudi popolnoma nepovezana: NO ima lipofilno vedenje in posledično visoko membransko prepustnost. Kljub tem razlikam sta prodiranje NO in NO2 v celice in njihova visoka reaktivnost izvor njihovega patogenega potenciala za zdravje ljudi. Ker so koža, dihala in pljuča prva ovira do teh plinov, so ti organi očitno glavna tarča teh spojin in njihovih pridobljenih vrst. Vendar lahko njihova difuzija globlje v organizem povzroči hude učinke, na primer na kardiovaskularni in imunski sistem. Učinki na zdravje ljudi segajo od reverzibilnih (slabost, težave z dihanjem in simptomi astme) do ireverzibilnih (srčno-žilne bolezni, emfizem in imunopatologije), vključno z indukcijo raka v najhujših primerih. (2)

dušikovi oksidi in vpliv na telo

Žal v zdravstvu nimajo tehnologije za dokaz vpliva dušikovih oksidov, podobno kot pri raku, ki ga preko krvne analize ne moremo dokazati z izjemo virusa HIV. V večini primerov si ljudje raka ustvarimo sami, le vzroka ne poznamo, ker v večini primerov ostane skrit. Zato ima tudi vsaka avtoimunska bolezen svoj vzrok, ker je bolezen sama le posledica. Tako dolgo, dokler zdravstvo ne bo upoštevalo faktorjev vpliva okolja kot je zrak, ne bo sposobno določiti prave diagnoze nikomur. Poleg tega, se spomnimo koliko je bilo v medijih govora o plastenkah, ki niso primerjavi s temi strupi in koncentracijami niti kaplja v morju, ki jih ljudje jedo 24 ur na dan brez, da jih kdo vpraša.

Komu se torej lahko prebivalci zatečejo po pomoč?

Ker država ni hotela izvesti analize prekoračenih emisij v zraku, smo se pozanimali, kaj lahko nekdo stori kot posameznik ali skupina ljudi. V vsakem primeru je zanimivo, da so vse slovenske nevladne organizacije pokazale nemoč, saj so tudi sami naleteli pri njih na zaprta vrata. Očitno je to postala praksa tistih, ki sedijo na stolih, kjer bi se morali boriti za okolje. Kot pa smo izvedeli se z vso močjo borijo proti njem. Izvedeli smo namreč, da Ekologi brez meja, kot Eko Krog in Umanotera niso imeli vpliva, da bi pri tem lahko kakorkoli pomagali, vendar pa so usmerili bralce na določene institucije in naslove.

Kako daleč seže onesnaženost kamnolomov?

Po raziskavah seže onesnaženost kamnolomov po Sloveniji in drugod v svetu v povprečju do 7 kilometrov, s tem da z razdaljo seveda pada stopnja onesnaženosti, najbolj kritično pa je za prebivalce, ki živijo v območju do 2 kilometrov od kamnoloma. Raziskava posledic za okolje in živali je pokazala, da so živalim v območju do 2 kilometrov popolnoma odpovedovali notranji organi, nad 7 kilometrov pa ni bilo nikakršnih sprememb. Lahko potrdimo, glede na raziskave po svetu, da je varna razdalja vsaj 7 km. V obsegu od 5 do 7 kilometrov ponavadi prav tako ni zaznati posebnih sprememb. Najhujše pa je seveda v območju do 2 kilometrov in nato približno polovico manj v območju do 5 km in ponavadi le kakšnih 20% na razdalji do 7 km.

V povprečju traja proces naravnega očiščenja zraka
pri kamnolomih od 1 do 5 let, odvisno od velikosti
kamnoloma in količine ton porabljenega amonijevega nitrata.

Vprašajmo se torej, kdo je odgovoren za nastalo situacijo, ki bo imela resne zdravstvene posledice za mnogo ljudi? Družba KPL, ki služi na račun zdravja tisočih občanov? Ali država, ki ni zagotovila nikakršnega monitoringa in s tem zaprla vrata vsem, vključno z otroci vred? Vedno obstaja pravi način, ki lahko reši določene težave, vendar včasih zahteva veliko truda in energije. Vendar pa obstaja tudi prijava Slovenije na Evropsko agencijo za okolje, kjer se lahko na podlagi prijave posameznika ali skupine, izvede inšpekcijski pregled in zahteva dokaze o tem, kakšno je realno stanje onesnaženosti zraka. V skrajnem primeru bi to pomenilo za Slovenijo kazensko globo in upad njene kredibilnosti. Vsekakor pa so mediji prav tako tisti, ki lahko pri tovrstnih problemih naredijo veliko koristi.

Dokazi o malomarnosti slovenskega Inšpektorata za okolje in prostor

inšpekcija za okolje in prostor

Zagovorniki okolja so podali korektno mnenje in možnosti za dokazovanje svoje pravice, ki pa zahteva finančna sredstva prebivalcev, saj je verjetno edini način, da bodo morali sami plačati preiskave prekoračenih emisij in šele nato dokazovati svojo pravico pri Inšpektoratu za okolje in prostor.

zagovorniki okolja

Kako smo lahko prepričani o dokazih akreditiranih upraviteljev, če niso transparentne in na voljo vsem? Ali gre tudi v tem primeru za prirejanje dokazov na račun goljufanja in podkupovanje bodisi katerih od pooblaščenih izvajalcev za meritev emisij? Kdo bo zbral toliko poguma v Sloveniji in dokazal kakšne je realno stanje prekoračenih emisij? Kako je mogoče, da morajo pošteni ljudje sami plačevati meritve in pri tem čakati leta, namesto da bi to storila država in zaščitila prebivalce pred zastrupitvami?

Če želimo pomagati občanom Dobrepolje, lahko kdorkoli z ustreznimi napravami na območju Kamnoloma Predstruge izmeri prekoračene emisije NOx in amonijaka, najbolje na oddaljenosti 1 km in nam pošlje fotografije o dokazih. Obrnili so se tudi na slovensko Agencijo za okolje od katere so dobili odgovor, da nima vpliva na meritev koncentracij, ker izvajajo samo v primeru naročila s strani države. Več kot očitno je dejstvo, da upravitelj kamnolomov ni zagotovil teh dokazov, prav tako pa je verjetno opravil meritve preden so dela začela polno potekati. V našem primeru so bili dokazani posnetki meritev, ki so znašali krepko nad dovoljenimi mejami, kar pomeni več od dovoljenih internacionalnih mej). Vendar pa smo se odločili, da zaradi anonimnosti bralcev na njihovo željo določenih posnetkov in gradiva ne bomo objavili zaradi želje prijaviteljev. Po drugi strani pa se sprašujemo, ali upravitelji kamnolomov državi predstavijo vse meritve ali samo tiste, ki so za njih nesporne? Kot so raziskave po svetu pokazale so najbolj nevarni ravno dušikovi oksidi o katerih pa ni bilo nikakršnega dokaza s strani Ministrstva za okolje, kar pa je pogoj, saj imajo ljudje pravico vedeti kakšen zrak vdihavajo.

Kot je razvidno, se je Inšpektorat za okolje in prostor izognil opravljanju potrebnih monitoringov, ker verjetno vedo tudi sami, da so prekoračitve več kot očitne. Preusmeritev prijav Inšpektorata za okolje in prostor na Inšpektorat za energetiko in rudarstvo pa je absurd, kar ne bi pričakoval nihče. Vemo, da ljudje, ki živijo ob kamnolomih v Sloveniji, trpijo za posledicami mastnih zaslužkov na račun goljufanja in uničevanja ekosistemov čez vse dovoljene meje. Vendar pa je v Sloveniji znano, da se ljudje radi vrtijo v začaranem krogu, dokler ne poiščejo rešitve zunaj kroga, to je pri Evropski agenciji za okolje. Kot smo se pozanimali, lahko vsako kršitev Slovenije prijavi kdorkoli na Evropsko agencijo za okolje. Verjetno bo to edini pravi naslov na katerega smo napotili bralce, v primeru, da pri slovenskih institucijah ne bodo pomoči. Kljub temu pa je potrebno za uradni postopek vedno vsako prijavo oddati na Inšpektorat za okolje in prostor. Če se odločite za anonimno prijavo pomeni, da ne boste obveščeni o njenem razpletu, vendar se zna zgoditi, da bo tudi pri osebni prijavi enako. Čeprav je velika verjetnost, da inšpekcijske službe ne bodo opravile svojega dela, boste imeli dokaz s katerim lahko nato ukrepate dalje pri drugih institucijah, v skrajnem primeru na Evropski agenciji za okolje.

Kako dolgo bomo dovolili, da slabi ljudje zastrupljajo naše otroke? Vse je odvisno od poguma vsakega posameznika in pripravljenosti za ukrepanje. Če bodo prebivalci stopili skupaj, bodo verjetno preko Evropske Unije hitro dosegli pregled stanja in uspeli pridobiti pravico, ki bo Sloveniji dala pečat, da se na takšen sramoten in nizkoten način ne opravlja javnih funkcij.

Kaj je vzrok za obolevanje ljudi v bližini kamnolomov poleg strupenih plinov?

Naj omenimo, da se nihče izmed nas ne zaveda, da določene bakterijske in virusne kulture potrebujejo za preživetje in rast ravno dušikove spojine in amonijak. Visoke koncentracije dušikovih spojin jim zagotovijo odlične pogoje za njihovo razmnoževanje. Zato presežene koncentracije plinov na bazi dušika predstavljajo glavni razlog, da se mikrobi uspešno kolonizirajo v vse predele in tako vplivajo na nastanek bolezni kot so bronhitis gripa ali prehlad. Prav tako se pojavljajo kronična vnetja oči, sinusov in drugih znakov kot so bolečine v prsnem košu in drugih respiratornih predelih. Razlog za prekomerno koncentracijo bakterij je potrebno poiskati v prisotnosti strupenih plinov, ki pa so za določene kulture in viruse gorivo za njihovo rast. (3)

bolečine grla

Dokazano je bilo namreč, da biološki dušikov cikel vključuje veliko mikroorganizmov. Raziskovalci so prej menili, da je bila oksidacija amonijaka in nitrita omejena na aerobna okolja. Toda nova pot za anaerobno oksidacijo amonijaka in ugotovitev metabolizma s “klasičnimi” organizmi, podobnimi Nitrosomonasom, so zdaj potrjena. Kar pomeni, da obstajajo mnogo bakterijskih vrst, ki odlično uspevajo in tako izjemno poslabšujejo zdravstveno stanje vsem prebivalcem v bližini kamnolomov.

Živalim v bližini kamnolomov so množično odpovedali notranji organi

Izpostavljenost prahu, ki vsebuje težke kovine, ki izhajajo iz kamnolomov, lahko povzroči resne zdravstvene težave tudi pri živalih. Študija, ki jo opravili v Savski Arabiji je pokazala katastrofalne posledice. Raziskovalci so zbrali vzorce prsti in mešanice zbrane s štirih različnih področjih oddaljenosti od kamnoloma. Tla s prvega (oddaljenega 500 m od kamnoloma) in drugega (oddaljenega 1800 m) so pokazala znatno povečanje kadmija (Cd), svinca (Pb), niklja (Ni) in vanadija (V) v primerjavi z referenčnim najdiščem (oddaljeno 38.000 m). Živalim na teh mestih so imele močno povečane koncentracije Cd, Pb, Ni in V v jetrih, ledvicah in pljučih. Poleg tega so živali na obeh mestih pokazale spremenjene hematološke parametre in več histopatoloških sprememb v jetrih, ledvicah in pljučih. Tla in živali na tretjem mestu (oddaljeno 7300 m) niso pokazale pomembnih sprememb. S tem lahko sklepamo, da je varna razdalja od kamnoloma 7 km. Tako je njihova raziskava pokazala vpliv in nevarne učinke kamnoloma na jetra, ledvice, pljuča in hemogram. Te ugotovitve lahko zagotovijo znanstveno oceno za proučevanje vpliva kamnoloma na delavce in skupnosti, ki živijo v bližini preučenega območja. (4)

posledice kamnoloma za živali

Pretežno smo omenjali glavne vrste strupenih snovi, ki imajo vpliv na naše zdravje, vendar pa kot smo iz raziskave lahko razbrali, nastane v zraku veliko število težkih snovi, ki prav tako onesposobijo imunski sistem in blokirajo normalno delovanje telesnih funkcij. Zato ni čudno, da bodo prebivalci v bližini kamnolomov redno obolevali na račun milijonskih zaslužkov tistih, ki na kamnolom še stopili niso. Diagnoze seveda bodo v večini primerov ostale neznane ali povsem napačno opredeljene. Zato tudi ne obstaja zdravil, ki bi ljudem lahko zagotovila varnost ali okrevanje.

V Sloveniji lahko vsak upraviteljev kamnoloma prekoračuje emisije strupenih plinov po svoji lastni izbiri

Kar je za Slovenijo neopisljiva sramota, je dejstvo, da lahko danes kateri koli upravitelj kamnoloma onesnažuje zrak po svojih lastni izbiri in volji. Zato je zanimivo, da si nekateri v Sloveniji dovolijo zastrupljati naše otroke s tem, da ne opravljajo nadzora in rednih meritev koncentracij škodljivih plinov na tako kritičnih področjih. Veliko ljudi si namreč ne more privoščiti, da bi zapravljali denar za naprave, ki čistijo in filtrirajo zrak, kaj šele, da bi razmišljali o selitvi. Z eno besedo, sramota za našo čudovito državo. Slovenija očitno resnično ne spoštuje osnovna načela za zaščito zdravja ljudi, ker več kot očitno ne opravlja nikakršnih meritev ravno na področjih, kjer bi morala opravljati redni nadzor. Cena, ki jo zato preko zdravstvene blagajne plačujemo davkoplačevalci, seveda v zdravstvenem in državnem sektorju ne zanima nikogar.

Kdo je torej resnično odgovoren za nastalo situacijo? Naše mnenje je povsem jasno, za nastalo škodo je odgovorna država, ki ni poskrbela za zakon, ki jasno določa, da je pri vseh delih, kjer se uporabljajo strupena eksploziva prisoten redni monitoring. Upravitelj KPL na drugi strani seveda ne bo zapravil nepotrebnega denarja, da bi nadziral lastno onesnaževanje in prekoračitve emisij, saj gre vsem upraviteljem za dobiček in ne za bolne otroke in ostale prebivalce. Kakor koli, dokler je Slovenija članica Evropske Unije, imajo vsi prebivalci, ki jim je bila kršena osnovna pravica do zagotovitve neoporečnega zraka, vse možnosti, da svojo pravico poiščejo pri evropski agenciji za okolje. Časa imajo dovolj, saj se emisije ne bodo znižale prav dosti v razdobju leta dni. Vendar pa merilni instrumenti kljub temu niso poceni, za vsak plin posebej je potrebno odšteti 200 EUR s plačilom carine in davka. Za individualne namene lahko povsem enostavno preverite stanje kakovosti zraka, zlasti če živite poleg kamnoloma ali tovarne, tako vam ni potrebno zapravljati več tisoč evrov za uradne meritve. Poiskali smo, kje lahko kupite takšne amaterske naprave, ki lahko dovolj natančno pomagajo uporabnikom, da se prepričajo v kakšnem stanju je njihov zrak. Razpona nad 500 ppm ravno ne boste dobili, vendar pa je dovolj, da se veste ali so vrednosti nad maksimalnimi, saj tovrstni merilni instrumenti merijo prav tako sporne vrste plinov kot so amonijak, dušikov oksid in podobne, ki jih lahko kupite na portalu Aliexpress.

kamnolom

Končni razplet in rezultate posledic kamnoloma Predstruge, upravitelja KPL d.d. in državnih inšpekcijskih organov v Sloveniji bomo objavili takrat, ko dobimo končne uradne rezultate in dodatno gradivo.

Slovensko Ministrstvo za okolje in prostor ščiti največje onesnaževalce že desetletja

Toliko o pravni državi in zaščiti naših otrok. Ne moremo z zagotovostjo trditi, da bi bila uvedba zaščitne opreme za dihala nujna za tiste, ki živijo v bližine manj kot 2 kilometrov od kamnoloma Predstruge, vendar pa smo prepričani, da bi bila to le kratkotrajna rešitev, ki ne bi imela nikakršnega posebnega učinka na zaščito dihal. Ker so potrebni uradni dokazi o meritvah preseženih koncentracij najbolj škodljivih plinov s strani države, je vprašanje kdaj bo občanom uspelo dokazati resnico. Lahko bi bila odločitev o nujni uvedbi zaščitnih mask pravilna, ki bi vsaj deloma pomagala otrokom pred vdihavanjem strupenih snovi. Vendar pa smo obrazložili, da navadne maske, prav tako kot običajni čistilne naprave ne očistijo dušikovih spojin. V okolici kamnoloma Predstruge bi verjetno prebivalci potrebovali profesionalne maske. Vendar si takšnega načina življenja najverjetneje nihče ne predstavlja. Najbolj na udaru so prebivalci kraja Predstruge in Ponikve, približno 80% lažje pa je prebivalcem kraja Videm in Rašica, ki najverjetneje ne zaznajo posebnih sprememb. Čeprav smo izvedeli, da je možno zaznati strupene snovi tudi na območju Turjaka in Velikih Lašč, pa gre tam za nizke vrednosti, kar verjetno večina vaščanov ne opazi. Najbolj trpijo torej prebivalci, ki živijo do dveh kilometrov oddaljenosti od kamnoloma. Kaj bi se v primeru uradnih rezultatov in objave dokazov v sredstvi javnega obveščanja lahko zgodilo s cenami nepremičnin in turizmom na območju občine Dobrepolje, ter kaosom, ki bi ga lahko sprožili domačini zaradi zdravstvenih težav, pa lahko samo ugibamo. Ker gre za razmeroma redko naseljene kraje in tradicijo anonimnosti krajanov, je vprašanje ali bi sploh dosegli kakšen ukrep. Velika večina ljudi se tradicionalno odloča za trpljenje in s tem seveda podpre državno goljufijo. Statistični podatki, ki jih imajo v zdravstvenem domu Dobrepolje pa bil po našem mnenju dober indikator za nastalo situacijo. Vprašajmo se, koliko primerov z respiratornimi boleznimi so imeli v zadnjih dveh letih. Na ta odgovor vedo samo tisti zaposleni, ki na svojih delovnih mestih verjetno počnejo vse drugo kot pa karkoli, kar bi bilo v korist prebivalcem občine Dobrepolje.

zaščitna maska

Verjetno predstavlja kamnolom Predstruge največji format kamnolomov v Sloveniji, saj smo iz satelitskega posnetka opazili kar dva. Zato je vprašanje kakšne so dejanske koncentracije na tem območju. Vse, kar vemo je dokaz, da država ni bila sposobna v razdobju 2 let od prve prijave opraviti niti ene meritve emisij v zraku. Prav tako pa navedla, da zato v zakonu nima predpisanih nobenih določil in tako preprosto zaprla svoja vrata vsem, ki iščejo pravico. Kot smo izvedeli, naj bi ta problem trajal že od leta 2007. Kakšna je statistika zdravstvenih težav prebivalcev občine Dobrepolje, koliko je bilo respiratornih bolezni, koliko prebolelih pljučnic ali celo pojav astme in drugih težav povezanih z dihali, vedo samo na Ministrstvu, ki pridno skrivajo dokaze. Ali je bil zato nekdo mastno plačan, na račun zastrupljanja nedolžnih občanov, prav tako ostaja skrivnost. Edina prednost pa je, da se koncentracije lahko merijo kadar koli, saj tudi če bi dela ustavili, ne bi zato zmanjšali koncentracij prav dosti. Zato je potrebno vsaj leto dni, da bi zamaskirali svojo škodo, ki so povzročili tako ljudem kot celotnem ekosistemu.

Koliko kadmija, svinca, niklja in vanadija bodo poleg dušikovih spojin prejeli tamkajšnji otroci za novo leto?

Sprašujemo se, kako je mogoče, da je preteklo dve leti od prve prijave zaradi kamnoloma Predstruge pa zato država ni poskrbela niti z enim dokazom o stopnjah emisij, ki so zlasti za otroke in starejše smrtno nevarne? Zakaj nihče od uradnih organov ni zagotovil dokazov o meritvah pri toliko institucijah v Sloveniji, ki imajo licenco za opravljanje meritev takšnih emisij v zraku? Ali se nekdo trudi, da ljudem prikriva realno stanje? Sklepamo lahko, da zato nimajo na voljo ustreznih sankcij ali zakonsko opredeljenih mej za posamezne pline kot so amonijak in drugi, ali pa gre za podkupovanje, ker je nekomu v interesu, da obrača milijone evrov na račun trpljenja nedolžnih otrok, ki bodo imeli posledice vse življenje. Znano je, da mora danes vsak državljan za uveljavljanje dokazov sam plačati preiskave, ki pa imajo astronomske zneske, zato ostajajo glavni zastrupljevalci naših otrok popolnoma zaščiteni.

Čist zrak. Osnova za zdravo življenje.

Če povzamemo stvari, lahko ugotovimo, da so med seboj potencirano povezane. Kamnolom povzroči na eni strani visoko onesnaženost zraka pri tem ustvari pogoje za dodatno razmnoževanje bakterij, ki potrebujejo dušikove spojine za vir energije. S tem se ljudje vrtijo v začaranem krogu, kar jim povzroči nastanek kroničnih zdravstvenih težav. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da prebivalci pogostokrat niti ne vedo, da so njihove težave rezultat državne malomarnosti. Država je več kot očitno dokazala popolno ignoranco, ki jo na drugi strani plačujejo tisoči ljudje na račun mastnih zaslužkov v kamnolomih. Vprašanje pa je, komu je v interesu, da se na kriznih območjih ne opravlja rednih ali vsaj občasnih meritev najbolj strupenih plinov, ki stanejo v povprečju nekaj tisoč evrov. Milijoni evrov, ki se obračajo v kamnolomih verjetno pridejo v žep tudi komu drugemu, v zameno, da ceno zato plačujejo nedolžni otroci. Edina modra rešitev, ki bi popolnoma rešila takšne primere, je postavitev permanentnih merilnih naprav, tako kot v nekaterih slovenskih večjih mestih, s katerimi bi imeli dokaze na voljo vsak dan. Tako nikoli več ne bi prihajajo do goljufij na račun nedolžnih. Kot druga možnost pa je merjenje najbolj kritičnih emisij v zraku vsaj dvakrat letno, ki bi ga moral plačati upravitelj kamnoloma. Vendar bi bilo tu spet vprašanje od verodostojnosti dokazov. Zato bi meritve vedno morala oravljati država. To bi morala biti za Slovenijo dolžnost. Žalostno je, da za doseganje pravice in zaščito zdravja mora posameznik najprej nameniti več tisoč evrov, da država ukrepa, če sploh in potem po dolgih sodnih procesih, ki ga ponovno finančno udarijo upa na doseg pravice. Dejstvo je, da v Sloveniji kot smo spoznali ne obstaja Ministrstvo za okolje, temveč proti njem. Vse, kar imamo od našega Ministrstva je le ime na papirju. Kdaj se bo to spremenilo, je vprašanje na katerega ne poznamo odgovora.

Prebivalci, ki živijo na varnih območjih, lahko prav tako poskrbijo, da bodo spali v čistem zraku in s tem izboljšali kvaliteto življenja in zdravja. Zrak namreč vdihavamo 24 ur na dan, zato je zelo pomembno s čim je nasičen in kakšna je njegova kakovost. Ravno zaradi tega osnovnega pogoja, ljudje razvijajo na tisoče različnih bolezni. Vsem tistim prebivalcem, ki živijo ob kamnolomih, lahko svetujemo, da se je v večini primerov najbolje odseliti, predvsem zaradi zaščite lastnega zdravja in otrok, če seveda to možnost imate. Navodila, kako lahko poskrbite za delno izboljšanje zraka v vašem domu, ne glede na to kje živite, pa ste spoznali. Vse je odvisno od tega, koliko ste resnično pripravljeni investirati v svoje zdravje. Vendar zato potrebujete finančna sredstva. Ostanite zdravi, ker je to osnova, da lahko živite polno življenje.

9.11.2019 | Zdravje

Pošlji komentar